Pri vnetju ali odmrtju zobne pulpe in apikalnem parodontitisu je ob endodontskem zdravljenju edini uspešen način, ki odstrani ali prepreči vnetje v čeljustni kosti, odstranitev zoba v celoti oz. puljenje zoba.
Z odstranitvijo zoba se zmanjša učinkovitost grizenja, prizadet je videz in spremenjen je lahko govor bolnika. Sosednja zoba in zob v nasprotni čeljusti se bodo začeli nagibati in pomikati v po puljenju nastalo vrzel, kar lahko sčasoma povzroči težave pri grizenju in vnetja obzobnih tkiv oz. parodontalno bolezen.
Tako manjkajoči zob je zato treba nadomestiti s protetičnim nadomestkom – mostičkom, ki se ga cementira na obrušene sosednje zobe, ali s posebno oblikovanim titanovim vijakom – zobnim vsadkom oz. implantatom, ki se ga uvije v izvrtano ležišče v čeljustni kosti.
Dolgoročna uspešnost oskrbe vrzeli, ki nastane po puljenju zoba, z mostičkom ali implantatom ni boljša od kakovostno endodontsko ozdravljenega zoba, še posebej, če upoštevamo nepovratne posege, tj. brušenje sosednjih, zdravih zob za mostiček ali vstavitev sicer odličnega, toda telesu tujega titanovega zobnega vsadka. Če je endodontsko zdravljenje zoba smiselno, velja enotno strokovno načelo, da ima ohranjenje zoba z endodontskim zdravljenjem prednost pred odstranitvijo zoba in nadomeščanjem z mostičkom ali vsadkom.
Pri vprašanju, ali zob endodontsko zdraviti ali pa ga izpuliti in nadomestiti z implantatom, si lahko pomagamo s primerjavo: ko si zlomimo nogo, gremo v bolnišnico zato, da nam kosti naravnajo v pravilen položaj in namestijo mavec, da se lahko kost zaceli. Če bi nam v bolnišnici zlomljeno nogo amputirali in dali povsem novo titanovo umetno nogo, verjetno ne bi bili najbolj zadovoljni. Če zdaj v prejšnjem stavku zamenjate “nogo” z “zobom”, “naravnanje kosti in mavec” z “endodontskim zdravljenjem” ter “amputacijo” z “izpuljenjem”, je odgovor na vprašanje “endodontsko zdravljenje ali puljenje in implantat”, povsem jasen.
« Prejšnji članek: Uspešnost endodontskega zdravljenja
» Naslednji člankek: Stroški endodontskega zdravljenja
